Kakorkoli že to imenujete, prevladala je ideja, da v prostor posegamo čimbolj odgovorno in spoštljivo, da ostanemo v enakem tlorisu, v enaki višini slemena, v istih proporcih, da uporabimo čim manj betona in čim več ekoloških materialov. Hišo si je ogledalo nekaj arhitektov in zaključki so bili zelo podobni: potrebno je rušenje do tal in novogradnja sodobne hiše. Spomnil sem se prijatelja, ki je predaval o tem, kako danes samo rušimo in na praznino projiciramo svoje želje. Pisal sem pismo Iri Zorko.
Ira pozdravljen,
nazadnje sva bila v stiku glede nesmiselnega podiranja lip v Črnem Vrhu nad Idrijo, kar se k sreči ni uresničilo in še malo prej, v mojih srednješolskih letih – na Dejavnicah z Jirijem in Žigo v bivših zaporih na Metelkovi.
Zakaj gre. Ne vem, če se ukvarjaš tudi s tovrstnimi (manjšimi) projekti, ampak s Hano si bova v bližnji prihodnosti urejala, renovirala hišo na Pobrežju v Mariboru. Gre za starejšo hišo (glej prilogo), ki bi bila potrebna temeljite prenove. Ker se zavedava odgovornosti poseganja v prostor nama ni vseeno kaj se s hišo in njeno zgodbo zgodi. Mnenje večine je jasno rušenje s čemer se ne moreva sprijazniti in verjameva, da obstaja še kakšna druga možnost. In ker dobro poznam nazore skupine Sestava in kroga, ki se širi iz Srečišča, konec koncev so bili v problematičnih srednješolskih letih ravno pogovori z Jirijem, Žigo in Jankom v bivših zaporih odločilni tudi za mojo nadaljnjo pot … se obračam nate za nasvet. Verjamem, da si polno zaseden pa vseeno vprašam, če bi bil možen kak ogled parcele s studencem, češnjo, šparglji … ali če mi lahko priporočaš kakšnega arhitekta. V resnici bi potrebovala celoten projekt za gradbeno dovoljenje. In seveda – zanimajo me tudi okvirne cene.
Toliko za enkrat. Prosim javi, če je stvar iz tvoje strani sploh zanimiva in izvedljiva.
Iskrena hvala,
Domen